INTERVJU Z MOJO NONO LILJANO BABIČ
KAKO BI OPISALA SVOJA OTROŠKA LETA?
Moja otroška leta so bila delovna. Nosila sem vodo, delala na njivi in pasla krave.
KATERE IGRE STE IGRALI?
Igrali smo se s kamenčki, med dvema ognjema, skrivalnice, lovljenje,…Tudi zmlatili smo se kdaj. Po vasi smo se vozili s kolesi.
KAKO STE SE OBLAČILI?
Nismo imeli lepih oblačil. Naša mama je kakšne lepe obleke prinesla iz Trsta ali pa nam jih je sama sešila. Zato sem lahko hodila v šolo lepo oblečena. Tudi čevlje smo dobili iz Trsta.
Kako je potekal pouk?
V šolo smo šli peš prek potoka. Voda nam je tekla v škornje in v šoli smo imeli mokre noge. Pred razredom smo se postavili v vrsto in pozdravili učitelja:« Za domovino s Titom naprej!« Zapeli smo pesem. V šoli nismo imeli malice. Domačo nalogo smo delali na paši.
KAJ TE DANES OSREČUJE?
Osrečujejo me moji vnuki, vnukinje in vsa družina. Tudi delo me osrečuje. Rada hodim na tržnico in se družim z ljudmi.
S ČIM SE UKVARJAŠ V PROSTEM ČASU?
V prostem času hodim k telovadbi, pojem in nastopam z Golidaricami.
TOMI KOZLOVIČ, 3. a
___________________________________________________________
INTERVJU Z MAMO SLAVICO
KAJ STE POČELI V OTROŠTVU?
Otroška leta sem preživela tako, da sem se igrala z vrstniki, brala, se učila in pomagala staršem pri raznovrstnih opravilih.
KAKO JE BILO VČASIH V ŠOLI?
Šola je bila stara. Imela je samo štiri učilnice, zato smo imeli pouk v dveh izmenah. Šola ni imela centralnega ogrevanja. Kurili smo peč na drva. Reditelj je moral poskrbeti, da ogenj v peči ne ugasne.
Spominjam se, da je nekega dne zaradi nepazljivosti, ogenj ugasnil. Učenci iz tistega razreda so odhiteli do zbornice, da bi to povedali učiteljici. Potrkali so na vrata zbornice in na ves glas zavpili:« Tovarišica, je umrl…« Učiteljica je prebledela in s tresočim glasom vprašala:« Kdo je umrl?« Otroci so enoglasno odgovorili:« Ogenj!« Učiteljica si je oddahnila. Podučila jih je, da ogenj ugasne in ne umre.
KAJ TI JE DANES NAJBOLJ ZANIMIVO?
Danes je najbolj zanimivo to, da s pomočjo interneta lahko v nekaj sekundah prideš do raznovrstnih informacij.
KAJ BI ŠE DODALA?
Sodobna tehnologija nam je lahko v veliko pomoč, če jo znamo pametno uporabljati. Paziti moramo le, da nas ne zasvoji in ne postanemo njeni sužnji.
Jakob Kodarin, 3. a
___________________________________________________________
INTERVJU Z OČETOM MIRKOM
KATERE IGRE STE SE IGRALI?
V ulici v kateri sem živel v Poreču je bilo veliko otrok. Samo v našem bloku nas je bilo 9, v celi ulici pa 26. Igrali smo se na parkirišču in na travniku. Imeli smo pestro izbiro iger. Igrali smo se loviti, nogomet, bratec reši me, z elastiko, vojne, policiste in tatove, spuščanje zmaja, ristanc, frnikule,…
KAKŠNI SO TVOJI SPOMINI IZ OTROŠTVA?
Najraje se spomnih dolgih poletnih počitnic brez šole na plaži blizu doma s prijatelji. Cele dneve smo se kopali, potapljali in lovili ribe. Domov nas je pregnala edino lakota ali nevihta.
KAKO JE BILO Z BRANJEM?
V tistih letih smo veliko brali, ker so bile knjige vrata v svet prekrasnih dogodivščin in navdihujočih avantur. Na srečo ni bilo interneta in toliko video igric.
KAJ VAM JE BILO V ŠOLI NAJBOLJ VŠEČ?
Najlepši dnevi so bili, ko smo skakali na trampolinu in se učili delati salto. Nisem pa maral teči, ker mi je bilo dolgočasno.
Maja in Sara Đurin, 3. a
___________________________________________________________
INTERVJU Z BABICO BRANKO
KAKŠNO JE BILO TVOJE OTROŠTVO?
Rodila sem se kot peti in najmlajši otrok v nezakonski družini. Imela sem veliko prijateljev in prijateljic. Ne glede na letni čas smo se radi oddaljili od vasi in raziskovali jame na kraškem robu. Najljubša igra mi je bila med dvema ognjema. Pomagala sem tudi pri vseh kmečkih opravilih. Najbolj mučno mi je bilo grabiti seno v vročih dneh. Šole nisem rada obiskovala, še posebej nisem rada brala. Kljub revščini sem bila srečna in vesela.
KAKŠNA JE BILA TVOJA MLADOST?
Zaključila sem poklicno šolo in se pri sedemnajstih letih zaposlila. Začela sem služiti denar in s tem pomagala svoji družini. Bila sem zelo živahna in razigrana. Svoj prosti čas sem izkoristila za ples. Plesala sem tudi med likanjem in ostalih hišnih opravilih. Ko sem postala polnoletna, sem hodila na vaške veselice. Pri dvajsetih letih sem spoznala svojega moža.
KAJ VAS OSREČUJE DANES?
Osrečuje me družina in moji trije vnuki Aleks, Lea in Tilen. Osrečuje me tudi branje.
KAJ BI NAM SPOROČILA?
Sporočila bi, da sta branje in učenje zelo pomembna. Več kot znaš, več veljaš!
Tilen Bržan, 3. a
